Pri ustvarjanju serije Pelicon the Leaking Barrel smo si zadali zahteven izziv. Znanje in sodčke smo iskali po vsem svetu, da bi vam zagotovili najbolj razkošno izkušnjo pivskega uživanja. Nastala so edinstvena in kompleksna piva, dvanajst mesecev starana v sodih destilatov. Zato si vzemite čas, privežite si dušo in pri guštiranju nikar ne hitite.
Ta serija trenutno ponuja tri izjemno močne zvarke, med katerimi se ponašamo s pivom z najvišjo vsebnostjo alkohola doslej — kar 14 %. Prve korake na področju staranih piv smo naredili konec leta 2017, ko je nastalo prvo starano Pelicon pivo v seriji Time. Po šestih letih dela in predanosti pa se je vztrajnost izplačala. V Atenah smo bili leta 2023 nagrajeni z zlato medaljo za Bourbon Stout iz nove serije, ki ga najdete tudi v tej kolekciji.
Kaj vsebuje kolekcija piva Pelicon the Leaking Barrel:
- Baltic porter, Alk.: 10,0 % Vol., 330 ml, eno leto starano v štirih različnih tipih sodov bourbona in ruma.
- Bourbon stout, Alk.: 10,5 % Vol., 330 ml, eno leto starano v štirih različnih tipih sodov bourbona.
- Barleywine, Alk.: 14 % Vol., 330 ml, eno leto starano v štirih različnih tipih sodov bourbona in ruma.
- Degustacijski kozarec z logotipom Pelicon the Leaking Barrel.
- Podstavek za pivo.
Kaj pomeni, da so piva starana?
V Sloveniji smo imeli kar nekaj let najstarejše zaprto pivo na svetu iz pivovarne Stare iz Mengša. Po novejših odkritjih pa so to steklenice najstarejšega piva v celinski Evropi. Staretovo pivo morda ni bilo varjeno zato, da bo doživelo več kot sto let, a marsikatero je bilo. Nekatera med njimi se še vedno dobijo in tudi pijejo. Med njimi je morda najbolj zloglasen Ratcliff ale iz leta 1869, o katerem srečni izbranci pravijo, da je ne le še vedno dober, temveč »veličasten«. Pri staranju se najbolj obrestuje izbor pivskega stila. Če je navadno pivo pripravljeno na pitje v približno enem mesecu, jih obstaja kar nekaj, ki so namenjena prav za staranje. Nekateri imajo to poudarjeno celo v imenu, na primer Stock Ale ali Bier de Garde.
V zadnjih letih moderni pivovarji spet odkrivajo tehnologijo staranja piva. Poleg klasičnega lageringa je najpopularnejše staranje piva v lesenih sodih. Bolj kot novi sodi so zanimivi rabljeni. Predvsem zaradi tekočine, ki je prej čakala v tem sodu. Ta ima pomembno vlogo, kakšen bo končni okus piva po staranju. Načeloma so vinski sodi primernejši za bolj sveža piva, medtem ko so sodi destilatov boljši za čista, močnejša piva. A pravil v resnici ni. Pred iznajdbo nerjavnega jekla so uporabljali lesene posode predvsem za fermentiranje, transport in serviranje. Ker pa se je lesene pore težko očistilo, so bila v preteklosti vsa piva bolj ali manj »okužena« z raznimi sostanovalci v pivski opremi. Iznajdljivi pivovarji so pivo izdelali z njimi v mislih. Angleški Stock Ale je imel tako vedno značilno aromatiko kvasovk Brettanomyces, nekateri pivovarji v Bruslju pa še vedno varijo piva z zelo nizkim pH in so zato precej kisla, a okusna.
Danes pivovarje bolj zanima »dihanje« lesenih sodov. Sodi se širijo in krčijo ob nihanju temperature in pri tem srkajo in iztiskajo tudi tekočino. Tako tekočina dobi aromatiko lesa, les pa zadrži aromatiko tekočine. Enako se zgodi s pivom, ki s časom vase posrka tudi del prejšnje tekočine, ki je ležala v sodu. Iz te interakcije pa se lahko ob primernem staranju pojavijo nove, zanimivejše arome in okusi, ki jih sicer ne bi bilo.
“Minister za zdravje opozarja: Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!“
